58-off.gif (552 bytes)

Stefanovi dnevi
Podelitev zlatih znakov
Predavanja
Razstava

 

STEFANOVI DNEVI

Letošnji Stefanovi dnevi ob obletnici rojstva velikega slovenskega znanstvenika, raziskovalca in pesnika Jožefa Stefana so potekali med 24. in 28.3.1997. Program prireditev se je pričel s predavanjem prof. dr. Blaža Rozmana in odprtjem razstave akademskega slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Naslednji dan je poleg predavanja prof. dr. Matije Peterlina v Cankarjevem domu potekala podelitev zlatih znakov Jožefa Stefana za najodmevnejša doktorska dela v preteklih treh letih. V sredo 26.3.1997 je predaval Miki Muster o risanem filmu, ki mu je naslednji dan sledilo predavanje dr. Howarda Daviesa o prihodnosti raziskovalnih mrež internet. Med Stefanovimi dnevi je Institut vsak dan med 10. in 12. uro odprl svoja vrata in predstavil delo raziskovalcev tudi širši javnosti.

 

PODELITEV ZLATIH ZNAKOV JOŽEFA STEFANA

Tudi letos je bila osrednja prireditev Stefanovih dni podelitev zlatih znakov najuspesnejsim doktorjem v zadnjih treh letih. Zlati znak Jozefa Stefana se podeljuje v skladu s Pravili o priznanjih in nagradah Instituta ?Jozef Stefan?, sprejetimi 14. decembra 1993. Letos je bil zlati znak podeljen ze peto leto.

Zlati znak Jozefa Stefana podeljuje Institut za najodmevnejse doktorate, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih na podrocju naravoslovno - matematicnih, tehnicnih, medicinskih in biotehnicnih ved in ki so s svojimi objavljenimi dosezki oziroma svojim potencialom za prenos znanja v prakso opazni v mednarodni strokovni javnosti.

Zlati znak Jozefa Stefana je zlat kovanec, ki ima na eni strani relief glave Jozefa Stefana, na drugi pa ime nagrajenca, zaporedno stevilko znaka in datum podelitve. Zlati znak so prejeli dr. Igor Krizaj, dr. Marko Topic in dr. Janez Jaklic.

Na slavnostni prireditvi, ki je bila 25.3.1997 v Cankarjevem domu v Ljubljani, so se zbrali pomembni predstavniki slovenskega kulturnega, znanstvenega in politicnega zivljenja, med njimi predsednik SAZU akademik prof. dr. France Bernik, predsednik RS Milan Kucan, predsednik DZ RS dr. Janez Podobnik, minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marincek, minister za obrambo Tit Turnsek, rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Alojz Kralj ter predstavniki institutov in podjetij.

Prisotne je pozdravil direktor Instituta "Jozef Stefan" prof. dr. Vito Turk. Slavnostni govor je imel minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marincek. Po obrazlozitvi dela odbora za zlati znak, ki jo je podal akademik prof. dr. Bostjan Zeks, je priznanja podelil prof. dr. Vito Turk. Slavnostno razpolozenje so popestrili igralec Ivo Ban z odlomkom iz igre Matije Logarja "Dosjeji" ter trobilni kvintet Jazz Brass.

 

 

 

ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA JE PREJEL DR. IGOR KRIŽAJ

za uspešnost in odmevnost doktorskega dela: Interakcije presinaptičnih nevrotoksinov z receptorji v živčnem končiču

Dr. Igor Krizaj se je rodil 12. marca 1963 v Idriji. Diplomiral je 25. septembra 1987 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo z delom "Encimska hidroliza ammodytoxina A in C ter separacija in aminokislinska sekvenca nekaterih fragmentov" pod mentorstvom prof. dr. Franca Gubenska z Odseka za biokemijo Instituta Jozef Stefan. Se istega leta se je zaposlil v tem odseku in studij nadaljeval kot mladi raziskovalec.

Magister biokemije je postal 1. marca leta 1990 z uspesnim zagovorom dela "Primarna struktura dveh fosfolipaz iz strupa evropskega modrasa". Doktorsko delo je potekalo v glavnem na IJS, na Odseku za biokemijo in molekularno biologijo. Poskuse, ki so zahtevali posebno instrumentacijo, je opravil v laboratoriju prof. dr. Oliverja J. Dolly-ja na "Department of Biochemistry, Imperial College of Science, Technology and Medicine" v Londonu. Kot podoktorski, kasneje pa raziskovalni sodelavec na Odseku za biokemijo in molekularno biologijo IJS je dr. Igor Krizaj nadaljeval delo na podrocju strukture proteinov in biokemije zivalskih toksinov s posebnim poudarkom na njihovih tkivnih akceptorjih.

Dr. Igor Krizaj je v svojem doktorskem delu "Interakcije presinapticnih nevrotoksinov z receptorji v zivcnem koncicu" obdelal manjso skupino sicer obsezne druzine fosfolipaz A2, pridobljenih iz strupa gada in modrasa, ki so med evolucijo pridobile poleg encimatske aktivnosti se nekatere druge farmakoloske aktivnosti, med katerimi je tudi nevrotoksicnost.

Dr. Krizaj je zacel novo smer raziskav presinapticnih nevrotoksinov z namenom pojasniti mehanizem delovanja amoditoksina in s tem tudi drugih presinapticno toksicnih fosfolipaz A2. Iskal je molekule v membranah zivcnih koncicev, na katere se ti toksini vezejo z veliko afiniteto. Odkril in karakteriziral je akceptor amoditoksinov A in C v sinaptosomskih membranah, izoliranih iz govejih mozganov. Z znanimi sekvencami sorodnih toksinov in dveh sorodnih netoksicnih fosfolipaz, katerih strukturo je ugotovil v okviru doktorskega dela, je delno pojasnil polozaj toksicnega mesta in predlozil model interakcije amoditoksina in njemu sorodnih toksinov s sinapticno plazemsko membrano.

Delo dr. Krizaja je pomemben prispevek k razumevanju interakcije amoditoksinov A in C z receptorji in lahko rabi tudi drugim pri vrednotenju in pojasnjevanju interakcij z receptorji ter odnosu med strukturo in funkcijo sorodnih toksinov iz strupov drugih vrst kac. Delo prispeva k razumevanju procesov v zivcnih koncicih na molekularni ravni in s tem k boljsemu razumevanju komuniciranja med zivcnimi celicami. V koncni fazi gre tudi za raziskave, ki naj bi pomagale znatno izboljsati zdravljenje zivcnih obolenj. Iz doktorata izhaja neposredno 7 publikacij v mednarodni periodiki, ki so jih do sedaj tuji avtorji 11-krat citirali.

 

 

ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA JE PREJEL DR. MARKO TOPIČ

za uspešnost in odmevnost doktorskega dela: Analiza heterospojnih amorfnosilicijevih struktur

Dr. Marko Topic se je rodil 8. julija 1967 v Ljubljani. 27. septembra 1991 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in racunalnistvo"Sistem obdelave digitalnih signalov".

Leta 1992 se je kot mladi raziskovalec pod mentorstvom prof. dr. Jozeta Furlana zaposlil v Laboratoriju za elektronske elemente na Fakulteti za elektrotehniko in racunalnistvo, kjer se je ukvarjal z raziskavami polprevodniskih materialov in elementov ter z racunalniskim modeliranjem heterostruktur iz amorfnega silicija, predvsem heterospojnih soncnih celic. Magistrsko delo z naslovom "Modeliranje heterospojne soncne celice" je zagovarjal 21. aprila 1994.

Od maja do decembra 1994 se je izpopolnjeval v Raziskovalnem centru Siemens AG v Münchnu, kjer je kot gostujoci znanstvenik sodeloval pri izvajanju projekta tandemskih soncnih celic iz amorfnega silicija. Po vrnitvi se je posvetil modeliranju amorfnosilicijevih in drugih tankoplastnih heterostruktur ter njihovi analizi, iz cesar je pripravil doktorsko disertacijo z naslovom "Analiza heterospojin amorfnosilicijevih struktur", ki jo je julija 1996 uspesno javno zagovarjal. Do zdaj je prijavil en patent v tujini in o svojem raziskovalnem delu kot soavtor porocal v vec kot tridesetih referatih na mednarodnih konferencah. Od tega jih je 28 neposredno ali posredno vezanih na temo doktorata. V referatih je 15-krat nastopil kot vodilni avtor. Raziskovalne dosezke je kot soavtor objavil v 11 clankih v mednarodnih znanstvenih publikacijah, od katerih je 8 uvrscenih v SCI. V revijah s faktorjem vpliva po SCI nad 1,0 je nastopil trikrat kot vodilni avtor.

Dr. Marko Topic je clan Strokovnega drustva za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale MIDEM v Ljubljani, Elektrotehniske zveze Slovenije, The Institute of Electical and Electronics Engineers IEEE in Materials Research Society MRS.

Doktorsko delo dr. Marka Topica "Analiza heterospojnih amorfnosilicijevih struktur" je s podrocja tankoplastnih polprevodniskih tehnologij. Obravnava problematiko amorfnega silicija, ki ima kot novejsi polprevodniski material pomembno mesto pri stevilnih aplikacijah na podrocju tankoplastnih tehnologij. Topicevi originalni znanstveni rezultati imajo tudi velik prakticen pomen. Z njimi je izpopolnil racunalniski program ASPIN, ki je postal nepogresljiv pripomocek pri nacrtovanju in optimizaciji amorfnosilicijevih in drugih tankoplastnih struktur. Uporabnost Topicevih raziskav sega tudi na podrocje mikroelektronike. Topicevo aplikativno delo je v sodelovanju z razvojnim centrom Siemens AG v Mü nchnu privedlo do patenta "Tribarvni amorfnosilicijev senzor".

Topicevo delo je vzbudilo stevilne odmeve v svetu. Izvirnost in kvaliteto Topicevih rezultatov potrjujejo tudi odlicne ocene tujih recenzentov za clanke, poslane v objavo v mednarodnih revijah. Odmevi se kazejo tudi v precejsnjem stevilu citatov tujih avtorjev.

 

 

ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA JE PREJEL DR. JANEZ JAKLIČ

za uspešnost in odmevnost doktorskega dela: Dinamika močno koreliranih elektronov pri končnih temperaturah

Doktorat je uspesno zagovarjal 27. novembra 1996 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Dr. Janez Jaklic se je rodil 27. aprila 1967 v Ljubljani. Osnovno in srednjo solo je obiskoval v Kamniku in obe koncal z odlicnim uspehom. Po sluzenju vojaskega roka je v studijskem letu 1987/88 pricel studirati fiziko na Univerzi v Ljubljani, kjer je z odlicno oceno diplomiral aprila 1992 pri prof. P. Prelovsku.

V solskem letu 1992/93 se je vpisal na podiplomski studij fizike trdne snovi na Univerzi v Ljubljani, ki ga je koncal z zakljucnim izpitom z odlicno oceno julija 1995. Na njegovo prosnjo mu je Univerza v Ljubljani odobrila moznost pridobitve doktorata brez magisterija in temo doktorske disertacije z naslovom "Dinamika mocno koreliranih elektronov pri koncnih temperaturah".

Od oktobra 1992 je dr. Janez Jaklic kot mladi raziskovalec zaposlen na Odseku za teoreticno fiziko Instituta "Jozef Stefan" in s prof. Prelovskom sodeluje pri raziskavah mocno koreliranih elektronskih sistemov. Svoje raziskovalno delo je predstavil s 13 objavami v mednarodnih znanstvenih revijah ter s prispevki na 8 mednarodnih znanstvenih srecanjih, med drugim z dvema vabljenima predavanjema ("Miniworkshop on Quantum Incoherence and Quantum Coherence in Strongly Correalated Electronic Systems", Trst 1995, ter "Euroconference on the Role of Dimensionality in Correlated Electronic Systems", Torino 1996). Od studijskega leta 1992/93 je honorarno sodeloval kot asistent pri vajah iz fizike za studente montanistike (1992-94) in pri vajah iz modelske analize za studente fizike (1994-96).

Doktorsko delo dr. Janeza Jaklica "Dinamika mocno koreliranih elektronov pri koncnih temperaturah" je s podrocja teoretske fizike trdne snovi in obravnava modele superprevodnih oksidov in koreliranih elektronov. V delu je dr. Jaklic uvedel novo metodo za izracun lastnosti koreliranih elektronov in z njo raziskal lastnosti modela t-J kot enega od standardnih modelov za razumevanje visokotemperaturnih superprevodnikov. Rezultati dela dr. Jaklica pomembno prispevajo k razjasnitvi anomalnih lastnosti superprevodnih kupratov v normalnem stanju.

Rezultati doktorskega dela so bili objavljeni v sedmih clankih v najuglednejsih fizikalnih revijah in predstavljeni na vec velikih mednarodnih konferencah, tudi kot vabljena predavanja. Delo dr. Jaklica na izredno aktualnem in kompetitivnem podrocju raziskav visokotemperaturnih superprevodnikov je ze doseglo zelo viden odmev v strokovni javnosti in nekatere tuje skupine so ze zacele uporabljati njegovo numericno metodo. Dela dr. Jaklica so drugi avtorji doslej obsezneje citirali 12-krat, kar je zavidljivo, ce upostevamo casovni zamik pri citiranju in novost teh del, saj so bila v glavnem objavljena v letih 1994-96.

 

 

PROF. DR. BLAŽ ROZMAN - REVMATIČNE BOLEZNI VČERAJ, DANES, JUTRI

Letosnje Stefanove dneve smo zaceli s predavanjem prof. dr. Blaza Rozmana z Klinicnega centra v Ljubljani, Oddelka za revmatologijio z naslovom Revmaticne bolezni vceraj, danes, jutri.

Dokazi o revmaticnih boleznih pri ljudeh so znani ze dalj casa, vsaj stiri do pet tisoc let. Novejsa spoznanja v zadnjem stoletju so omogocila prepoznavanje razlicnih revmaticnih bolezni in do neke mere osvetlila vzroke, zaradi katerih le-te nastajajo. Se vedno pa niso odkrili povzrociteljev ali neposrednih sprozilcev vecine revmaticnih bolezni. Raziskovanje teh bolezni je zelo intenzivno. Vkljucujejo se v temeljne raziskave supresivnih genov za tvorbo avtoprotiteles, epitopskih mest na antigenih, proti katerim je cesto usmerjen avtoimunski odziv (predvsem majhni ribonukleoproteinski delci in beta 2 glikoprotein I-antifosfolipidna protitelesa) ter v preizkusanje novih zdravil, katerih ucinek spremljamo tudi z magnetno resonanco.

 

 

PROF. DR. MATIJA PETERLIN - ČLOVESKI VIRUS IMUNSKE POMANJKLJIVOSTI

Na Stefanovih dnevih je predaval tudi prof. dr. Matija Peterlin s Howard Hughes Medical Institute, San Francisco, ZDA.

Virus, ki povzroca AIDS, se razmnozuje v cloveskih celicah, ki imajo prave receptorje za gp120, to je protein iz virusne membrane. Po spojitvi virusne in celicne membrane se virusni genom skupaj z reverzno transkriptazo premakne iz citoplazme do celicnega jedra, kjer se nastali provirus vkljuci v geneticni material celice. Odslej deluje ta provirus kot navaden cloveski gen. Celicne beljakovine pomagajo pri razmnozevanju virusa. Ob tem pride do sinteze malih virusnih beljakovin, imenovanih Nef, Rev in Tat, ki regulirajo razmnozevanje virusa.

V laboratoriju predavatelja raziskujejo te tri beljakovine. Identificirali so glavne celicne beljakovine, ki sodelujejo z virusnimi beljakovinami. Ugotovili so, kako delujejo, in pri mnogih, kako se lahko te aktivnosti tudi prepreci. Z nastetimi tremi regulatornimi beljakovinami se oblikujejo novi virusi ob celicnih membranah. V okuzenih celicah nastane na milijone novih virusov, celice od preobremenitve in nastalih por, ki jih povzroca virus, propadejo. Scasoma to povzroci pomanjkanje imunoloske obrambe in pripelje do simptomov AIDSa.

 

 

MIKI MUSTER - RISANI FILM

Slovenski karikaturist in animator Miki Muster je v uvodu svoje predstavitve z ilustracijo in predvajanjem kratkih filmov prikazal stopnje izdelave risanega filma ter nas nato popeljal v skrivnosti animacije.

 

 

DR. HOWARD DAVIES - PRIHODNOST RAZISKOVALNIH MREŽ INTERNET

Stefanove dni smo sklenili s predavanjem dr. Howarda Daviesa o prihodnosti raziskovalnih mrez internet. Predavatelj je prikazal probleme in razvoj mreznih servisov za akademsko in raziskovalno sfero in interneta na splosno. Obravnaval je izrabo zelo hitrih povezav, kakovost storitev, podporo novim aplikacijam, smiselno delitev stroskov in razmerja med akademskimi in komercialnimi ponudniki mreznih servisov.

 

RAZSTAVA LOJZETA SPACALA

Umetnisko javno zivljenje Lojzeta Spacala se je pricelo leta 1937 s skupinsko razstavo v Trstu, kjer je imel tri leta kasneje ze svojo prvo samostojno razstavo. Naslednja pomembna samostojna razstava v milanski galeriji Milione je vzbudila precej zanimanja pri italijanskih kritikih, Slovence pa je z njegovim delom seznanil Fran Sijanec v reviji Umetnost.