64-on.gif (556 bytes)

Novoletni sprejem
Obisk generalnega direktorja UNESCA
Dobitnik nagrade RS za znanstvenoraziskovalno delo 1997
Dobitniki nagrade RS za izume in tehnološke dosežke za leto 1997
Tandemski pospeševalnik
Razno, Obiski

 

 

 

 

Drage sodelavke in sodelavci našega Instituta, dragi naši prijatelji:

Zopet je leto za nami. Le še dve leti nas ločita od vstopa v novo tisočletje, polno upov, pa tudi neznanega. Ob prehodu v iztekajoče se tisočletje se našim prednikom še sanjalo ni, kaj vse bodo doživeli in preživeli njihovi potomci. Marsikaj od tega velja celo za prehod v zadnje stoletje tega tisočletja. Mnogo tega smo izvedeli od naših dedkov in babic, tudi staršev, pa sami smo doživljali in preživljali prijetne in neprijetne dogodke. Doživeli smo rojstvo naše domovine kot neodvisne in samostojne države Slovenije, o čemer so naši predniki lahko le sanjali. Tudi Institut je imel pri tem svojo vlogo.

Preteklo leto je bilo izjemno pestro: polno upov, včasih razočaranj in seveda veselih trenutkov. Rekel bi, da smo živeli dinamično življenje. Pomembno je, da smo znali in zmogli raziskovalci skupaj stopiti in pokazati na probleme, ki nas tarejo. Hkrati smo po svojih močeh skušali prepričati in dopovedati, kje so naše perspektive, kaj in kje je naša prihodnost. Le znanje je tisto, kar nam obeta preživetje in lepšo prihodnost. Nam in našim potomcem. Zato pa rabimo podporo odgovornih.

Institut "Jožef Stefan" je v skoraj 50-tih letih svojega obstoja doživel in preživel različna obdobja, pogosto tudi nenaklonjena. Pri tem je nemalokrat oral ledino. Pa vendar je vse to Institut še bolj utrdilo in uveljavilo. Ne le doma, tudi v tujini, na vseh kontinentih poznajo Institut "Jožef Stefan" kot uspešno in mednarodno uveljavljeno znanstveno raziskovalno ustanovo. Ustanovo, ki je svojo politiko dosledno gradila le na strokovnosti, znanju in povezovanju.

Kaj si želimo v naslednjem letu? Predvsem postavitev trdnih temeljev za nadaljnje uspešno delo, za polno priznanje in veljavo znanja. Le tako bomo lahko uspešno in enakopravno sodelovali s tistimi, ki so to že dosegli. Znanje se mora uveljaviti v vseh segmentih naše družbe, pri čemer pa želimo in hočemo sodelovati. Še zlasti to želimo uveljavljati s pomočjo uspešnih mladih raziskovalcev, z uspešnimi raziskovalnimi projekti z gospodarskimi organizacijami, z mednarodnimi povezavami in sodelovanjem.

Vsem sodelavkam in sodelavcem, našim upokojencem, kot tudi prijateljem IJS želim veliko sreče, zdravja, zadovoljstva in uspešnih rezultatov v letu 1998. Le tako bo naš Institut "Jožef Stefan" uspešen tudi v prihodnje, tudi v novem tisočletju.

10.gif (3185 bytes)

 

NOVOLETNI SPREJEM

Božično-novoletni sprejem v čast sodelavcem Instituta "Jožef Stefan" in še posebej letošnjemu institutskemu nagrajencu Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo prof. dr. Francu Gubenšku in nagrajencu za izume in tehnološke dosežke mag. Matjažu Šublju je bil 16. decembra 1997. Na sprejemu, ki ga je priredil direktor, prof. dr. Vito Turk, so nazdravili tudi tistim sodelavcem instituta, ki so v letošnjem letu dopolnili 60 let.

Sprejema so se med drugimi udeležili tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček ter predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan.


1.jpg (55070 bytes)

 

 

OBISK GENERALNEGA DIREKTORJA UNESCA

Dne 9. decembra 1997 je Institut "Jožef Stefan" obiskal generalni direktor UNESCA g. Federico Mayor. Ob tej priložnosti je odkril ploščo, s katero je Institut "Jožef Stefan" obeležen kot del UNESCOVE svetovne mreže laboratorijev za molekularno in celično biologijo. Hkrati je generalni direktor UNESCA, prof. dr. Federico Mayor, postal član Mednarodnega odbora svetovalcev Instituta "Jožef Stefan", ki bo vključeval najbolj prominentne znanstvenike in osebnosti, pomembne za razvoj znanosti.

G. Federico Mayor je bil imenovan za generalnega direktorja UNESCA leta 1987. Doktoriral je na področju farmacije, postal profesor biokemije, bil član španskega parlamenta in svetovalec predsednika vlade. Bil je španski minister za šolstvo in znanost, izvoljen pa je bil tudi v evropski parlament. Je med ustanovitelji Rimskega kluba in velika avtoriteta v svetovni znanstveni politiki, načrtovanju znanosti v prihodnosti ter na področju odnosov znanost in mir.

Objavil je preko 80 člankov in med drugim knjigo "Jutri je vedno prepozno". Je izjemno popularen predavatelj povsod po svetu in zelo spoštovana osebnost med vsemi, ki ga poznajo. Znana je njegova izjava: "Če ni znanja, ni aplikacije".

Na iniciativo generalnega direktorja UNESCA, dr. Federica Mayorja, je bila osnovana UNESCOVA svetovna mreža laboratorijev za molekularno in celično biologijo. Iniciativa je bila podana zaradi vrste težav, ki zadevajo današnji svet in so povezane s pomanjkanjem hrane, z onesnaženjem okolja, nekontrolirano rastjo populacije ter vrsto obolenj, kot so rak, AIDS, staranje, parazitska obolenja, vse to pa je povezano z raziskavami v molekularni biologiji.

V zadnjem desetletju je bil na omenjenih področjih izjemno velik napredek, predvsem po zaslugi spoznanj, ki so jih nudile osnovne raziskave v biologiji in sorodnih vedah ter prenos le-teh v uporabo.

V to mrežo je vključeno preko 70 laboratorijev iz vseh kontinentov. Raziskovalne skupine so bile vanjo povabljene na osnovi mednarodno priznane kvalitete. Tako so bili raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" s področja molekularne in celične biologije povabljeni že na začetku. Institut je postal član te mreže leta 1990.

2.jpg (42058 bytes)3.jpg (62515 bytes)

 

 

 

DOBITNIK NAGRADE RS ZA ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO 1997
za vrhunske dosežke na področju molekularne biologije
prof. dr. Franc Gubenšek

Prof. dr. Franc Gubenšek že več kot dvajset let poglobljeno in sistematično raziskuje beljakovinske toksine v kačjih strupih, še posebej skupino fosfolipaz pri modrasu: ti encimi so razširjeni po vsem živalskem svetu in so tudi pri človeku vpleteni v vnetne procese ter v metastaziranje rakavih celic. Profesor Gubenšek je raziskoval zgradbo teh encimov ter povezanost molekulske zgradbe z načinom njihovega biološkega delovanja.

V zadnjih sedmih letih je raziskave usmeril na dve medsebojno povezani področji. Z imunokemijskimi tehnikami, zlasti z monoklonskimi protitelesi in s proteinskim inženirstvom, je dobil podatke o steričnih predelih molekule, ki so pomembni za njeno toksičnost; z analizo genske sestave je odkrival regulacijo in izražanje teh genov ter zakonitosti njihove evolucije.

Prof. Gubenšek je skupaj s sodelavci v zadnjih sedmih letih objavil triintrideset člankov s področja molekulske biologije toksinov, od teh trideset člankov v priznanih mednarodnih strokovnih revijah ter tri poglavja v monografijah. Posebej je treba omeniti delo, objavljeno leta 1995, v katerem je s soavtorjem poročal o povsem novem opažanju, da je med evolucijo lahko prišlo do horizontalnega prenosa dela genskega materiala med dvema zelo oddaljenima razredoma vretenčarjev (med parkljarji in plazilci), kar odpira vrsto vprašanj. Zato je to delo vzbudilo še posebno pozornost med znanstveniki, ki se ukvarjajo z vprašanji evolucije.

Za opus profesor Gubenška je značilno, da se razpenja od posebnih mest na makromolekulah do teoretičnih vprašanj makroevolucije in da je ves ta spekter odmeven v svetu, kar pomeni sijajen ugled za nagrajenca in njegove sodelavce ter našo znanost.
8.jpg (35447 bytes)

 

 

DOBITNIKI NAGRADE RS ZA IZUME IN TEHNOLOŠKE DOSEŽKE V LETU 1997
Računalniško podprto vodenje končne predelave in posodobitev tehnologije ter povečanje kapacitete površinske obdelave pri proizvodnji TiO2 v Cinkarni Celje
mag. Matjaž Šubelj v imenu razvojne podskupine Instituta "Jožef Stefan"


Tehnološki proces proizvodnje titanovega dioksida v Cinkarni Celje je med najkompleksnejšimi proizvodnimi procesi kemijske industrije v Sloveniji. Sestavlja ga zaporedje 55 tehnoloških podprocesov. Ti so glede na stanje produkta razdeljeni na črni del, beli del in končno predelavo ter pomožne tehnološke podprocese, kot so priprava surovin, energetika itd.

Nagrajeni tehnološki postopek izstopa po tehnološki odličnosti, saj se je kapaciteta proizvodnje povečala za 30 odstotkov, poraba energije zmanjšala do 20 odstotkov, zmanjšalo pa se je tudi onesnaževanje okolja s prahom in topnimi sulfati. S povečano kakovostjo se je povečala konkurenčnost proizvodnje belega pigmenta. Na novi liniji je mogoče uvajati tudi nove proizvode, kar je pomembno za osvajanje novih trgov. Delovne razmere so se z uvedbo računalniškega vodenja izboljšale, zmanjšala pa se je tudi nevarnost nesreč pri delu.

Nagrajena raziskovalna skupina, sestavljena iz 28 raziskovalcev, od tega 16 iz Cinkarne Celje, 6 z IJS in 6 iz podjetja INEA, je zasnovala in izpeljala tehnologijo računalniško podprtega vodenja proizvodnje TiO2 v Cinkarni Celje. Letna proizvodnja tega pigmenta je 30.000 ton in pomeni 1 odstotek svetovne proizvodnje.

Nagrajeni so bili: Marko Tukarič, dipl. ing., v imenu razvojne podskupine v Cinkarni Celje, mag. Matjaž Šubelj, v imenu razvojne podskupine na Institutu "Jožef Stefan" (drugi sodelavci razvojne skupine so bili še Giovanni Godena, dipl. ing., dr. Djani Juričić, dr. Janko Petrovčič, prof. dr. Stanko Strmčnik in mag. Mina Žele) ter mag. David Čuk, v imenu razvojne podskupine v podjetju INEA, za tehnološki dosežek Računalniško podprto vodenje končne predelave in posodobitev tehnologije ter povečanje kapacitete površinske obdelave pri proizvodnji TiO2 v Cinkarni Celje.

 

TANDEMSKI POSPEŠEVALNIK

Na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani je bila 1.12.1997 slovesna otvoritev novega tandemskega pospeševalnika. Pospeševalnik je simbolično pognal dr. Sueo Machi, pomočnik generalnega direktorja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), v imenu vlade R Slovenije pa je zbrane goste pozdravil dr. Boris Frlec, zunanji minister.

Ideja o postavitvi sodobnega elektrostatskega pospeševalnika tandemskega tipa, je bila na Odseku za fiziko nizkih in srednjih energij znana že vrsto let. Idealna prilika se je ponudila, ko je bil leta 1994 sprejet projekt IAEA tehnične pomoči Sloveniji, ki je omogočal realizacijo tako velike investicije. Sredstva za postavitev pospeševalnika so prispevali Mednarodna agencija za atomsko energijo na Dunaju (IAEA), Ministrstvo za znanost in tehnologijo (MZT) ter Institut "Jožef Stefan". Celotni vložek lahko ocenimo na okrog 1,5 mio USD.

Tandemski pospeševalnik - TANDETRON - je izdelek nizozemskega podjetja High Voltage Engineering Europe (HVEE) in je narejen po ameriški licenci (IONEX), seveda z mnogimi izboljšavami, ki jih nudijo moderne tehnologije. Največja pospeševalna napetost je 2 MV, kar omogoča, da se nabiti delci (ioni) pospešijo do energij 4 MeV in več, odvisno od njihovega naboja. Omenjena naprava sodi med tako-imenovane nizkoenergijske raziskovalne pospeševalnike, za razliko od precej večjih, ki jih danes uporabljajo v jedrski fiziki ter fiziki osnovnih delcev. Na TANDETRONU gre pospeševanje v dveh delih, zato tudi pridevnik tandemski. Najprej se ioni pospešijo kot negativni, nato jim spremenimo naboj, in se še enkrat pospešijo kot pozitivni. Z dvema ionskima izviroma, ki sta na vhodu pospeševalnika, izbiramo med različnimi ioni, od najlažjih, protonov, do najtežjih, npr.: Au, Pb. Na izhodu iz pospeševalnika je preklopni magnet, ki omogoča, da curek ionov usmerimo v eno od petih žarkovnih cevi. Z magnetom torej poskrbimo, da pridejo izbrani ioni z znano energijo v vakuumsko merilno celico, kjer izvajamo meritve na vstavljenem vzorcu.

Nizkoenergijski pospeševalnik in merske metode z uporabo pospešenih ionov so dobra osnova za poglobljeno raziskovalno delo. Skupine, ki sodelujejo pri takih napravah, so relativno majhne, saj štejejo navadno do deset raziskovalcev. Zelo pomemben vidik pri njihovi usmeritvi je odprto mednarodno sodelovanje, ki omogoča izmenjavo znanj in izkušenj. Pogosto potekajo poleg temeljnih raziskav v eksperimentalni atomski fiziki (pa tudi v molekulski fiziki, fiziki površin itd.) ob takih pospeševalnikih tudi vzporedne raziskave na izbranih interdisciplinarnih področjih. Marsikatere bazične metode so namreč z majhnimi dopolnitvami uporabne tudi tam.

Današnji razvoj eksperimentalne atomske fizike se odvija na več področjih, tako da je delo s pospešenimi ioni le eno izmed njih. Poleg fundamentalnih podatkov, ki jih daje moderna atomska fizika, je pomemben njen prispevek k razumevanju procesov, s katerimi se ukvarjajo druga področja, recimo astrofizika, fizika plazme in fizika površin Skupna mnogim raziskavam v atomski fiziki je usmeritev v boljše razumevanje atoma kot celote. Pri atomu imamo namreč opravka s kompleksnim sistemom med seboj sodelujočih delcev, elektronov in atomskega jedra. Pri tem se izkaže, da prav vse sile med delci ne moremo vgraditi v model povprečnega polja, v katerem se gibljejo elektroni. S preostankom, ki ga ne moremo vključiti, pa lahko razložimo nekatere korelacijske pojave med elektroni v atomu. Velik del raziskav v atomski fizki se danes poleg z ioni opravlja s sinhrotronsko svetlobo. Ta je namreč izjemno precizno orodje za pripravo izbranih atomskih stanj. Pri teh raziskavah sodelujejo tudi slovenski fiziki, s tem da s svojim znanjem in izkušnjami gostujejo v mednarodnih sinhrotronskih središčih, kot so ELLETRA v Trstu, HASYLAB v Hamburgu, če omenimo samo nekatere. Ni odveč, če se spomnimo, da se na IJS v sodelovanju z nekaterimi drugimi instituti pripravljamo na izgradnjo žarkovne linije (BOSS) na tržaškem sinhrotronu, kar bi bila ob uspešni realizaciji prav gotovo odmevna mednarodna uveljavitev.

Če se ozremo na uporabo nizkoenergijskih ionov pri interdisciplinarnih raziskavah, lahko ugotovimo, da so metode, ki so pri tem na razpolago, zelo uspešne pri študijah onesnaženja okolja, pri raziskavah materialov in njihovih površin, v arheometriji in drugod. V kolikor razpolagamo z jedrsko mikrosondo, pri kateri poskrbimo, da se ioni zberejo na tarči v pego veliko okrog 1 µm (µm = 10-6 m), pa se število raziskovalnih področij še poveča. Preselimo se lahko k biomedicinskim raziskavam ter v mikroelektroniko. Na čem torej temelje analitske metode z ioni (s tujko jim rečemo Ion Beam Analysis - IBA). Curek projektilov, ki ga navadno sestavljajo protoni ali He ioni, po potrebi pa tudi težji ioni, se v snovi ustavlja. Pri tem se projektili na atomih snovi v vzorcu sipajo, atome vzbujajo ali pa povzročajo jedrske reakcije. Pride do emisije različnih sevanj - rentgenski žarki, vidna svetloba, izbiti elektroni, sipani projektili, odrinjena jedra, produkti jedrskih reakcij. Vsa ta lahko merimo z detektorji, če jih namestimo okrog vzorca. Kaj nam izmerjeni podatki nudijo? Iz njih lahko ugotavljamo elementno sestavo vzorca, ugotavljamo globinsko porazdelitev posameznih elementov (globinski profil), v nekaterih primerih pa merimo tudi kemijska vezavna stanja elementov. Nekatere metode z ioni so dovolj občutljive, da zaznamo sledi elementov v vzorcu, ki nastopajo s koncentracijami daleč pod 1 ppm (ppp = part per million). Druge so primernejše za merjenje koncentracijskih profilov na površini vzorca do globin nekaj 10 µm z globinsko ločljivostjo pod 10 nm (nm = 10-9 m). Z IBA-metodami lahko merimo vse kemijske elemente od vodika do urana. Navadno so analize večelementne, hitre (nekaj 10 min), ne zahtevajo veliko vzorca (nekaj mg) in so neporušne, kar pomeni, da se vzorec pri analizi praktično ne poškoduje.

Novi tandemski pospeševalnik, s katerim razpolagamo, nudi dobre možnosti za izobraževanje mladih raziskovalcev, tako v eksperimentalni atomski fiziki, kot tudi na interdisciplinarnih usmeritvah. Znanja, ki pri tem nastajajo, omogočajo in zahtevajo velik pretok izkušenj iz različnih področij, kot so vakuumska tehnika, jedrske in atomske spektroskopije, obdelava analognih in digitalnih merskih podatkov, avtomatizacija procesov in še kje. Navsezadnje se je na Odseku za fiziko jedra in nizkih energij na IJS v zadnjih 20 letih, ki so bila poleg drugih dejavnosti Odseka v mnogočem povezana s pospeševalniki, usposobilo precejšnje število sodelavcev. Doktorsko delo je v tem času uspešno obranilo skoraj 20 raziskovalcev, magisterij okrog 30. Med temi je mnogo današnjih sodelavcev Odseka, ki trenutno šteje 44 ljudi. Nekateri raziskovalci sodelujejo v pedagoškem procesu na Fakulteti za matematiko in fiziko ter so hkrati raziskovalno povezani z Odsekom. Mnogi, ki so se usposobili v Odseku, med katere štejemo številne diplomante, pa so uspešni na drugih področjih zunaj IJS ter hkrati ohranjajo stik z bivšimi sodelavci. Nekatere dejavnosti Odseka, ki so bile na začetku povezane s pospeševalniki in ki so kasneje prerasle v samostojen razvoj merilnih sistemov, so vodile do nastanka uspešnega podjetja AMES.

Znanja o nizkoenergijskih pospeševalnikih ter metodah s pospešenimi ioni so pomembna tudi širše, saj osvetlijo potrebe po namenskih pospeševalnikih za medicinske, industrijske in druge namene. Če z njimi pospešujejo elektrone do energij nekaj 10 MeV, lahko izkoriščajo zavorno sevanje, ki pri ustavljanju elektronov nastane. V medicini take pospeševalnike uporabljajo za obsevanje pacinetov z malignimi obolenji. Z njimi razpolagajo tudi na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Za industrijske namene prirejeni elektronski pospeševalniki so izjemno koristni v predelovalni industriji (proizvodnja plastičnih mas, tkanin, sintetičnih gum itd.), saj s procesi v materialih (cross-linking) precej izboljšajo njihove lastnosti. Elektronski pospeševalniki so uspešni pri sterilizaciji hrane (sadje, začimbe), medicinske opreme ter farmacevtskih sestavin. Za medicinske potrebe gradijo izpopolnjene ciklotrone, kjer pospešujejo ione, s katerimi preko izbranih jedrskih reakcij proizvajajo izotope za diagnostične in terapevtske namene. Ionski pospeševalniki, kot na primer sinhrociklotron na PSI v Villingenu (Švica) z 70 MeV protoni, so v nekaj državah v rutinski uporabi za obsevanje očesnega melanoma. Tudi v elektronski industriji so ionski pospeševalniki nepogrešljivi, saj se uporabljajo za implantacijo in proizvodnjo novih materialov. V zadnjem času zelo resno razmišljajo celo o izrabi elektronskih pospeševalnikov za zmanjšanje vplivov na okolje. Povsem resno se Japonci (in v sodelovanju z njimi tudi Poljaki, in še nekateri drugi) ukvarjajo s tem, da jih vgrajujejo v čistilne naprave termoelektrarn za učinkovitejše odstranjevanje dimnih plinov. Uporaba pospeševalnikov je torej široka in daje lep primer neškodljive rabe jedrskih tehnologij.

Navsezadnje je potrebno poudariti tudi mednarodni vidik, ki je povezan s postavitvijo pospeševalnika doma. Moderna oprema in kvalitetna znanja so lahko vabljiva za mednarodno sodelovanje tako v regiji kot tudi širše. Pomembna je pozornost, ki jo takemu instrumentalnemu centru namenjajo Združeni narodi (IAEA). Po eni strani je projekt postavitve pospeševalnika naravnan h končnim uporabnikom raziskovalnih rezultatov, po drugi strani pa lahko razpoložljive merske metode nudijo možnosti za usposabljanje raziskovalcev iz dežel v razvoju.


4.jpg (68870 bytes)

Slika: Elektrostatski pospeševalnik tandemskega tipa na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. Ioni iz enega izmed ionskih izvirov se pospešujejo naprej kot negativni, nato kot pozitivni, zato pridevnik tandemski. Na izhodu iz pospeševalnika je preklopni magnet, ki curek ionov usmeri v eno izmed žarkovnih cevi. Od petih možnih sta trenutno zgrajeni dve. (Foto: M. Smrke)

 

RAZSTAVA SLIK KLAVDIJA TUTTE

Klavdij Tutta se je rodil leta 1958 v Postojni. Otroštvo je preživel v Novi Gorici. Po končani osnovni šoli je obiskoval Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Nadaljeval je študij na Akademiji za likovno umetnost, kjer je končal tudi grafično specialko pri prof. Bogdanu Borčiću. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in objekti. Živi in dela v Novi Gorici in Kranju kot samostojni umetnik. Leta 1993 je ustanovil likovno delavnico "Slovenija odprta za umetnost", ki že več let poteka na Sinjem vrhu.

Od leta 1977 dalje je imel več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah slikarstva in grafike. Za svoje delo je prejel številne domače in tuje nagrade.


6.jpg (23976 bytes)5.jpg (45663 bytes)

 

 

 

OBISKI

Odsek za teoretično fiziko (F-1)

  1. Med 25. in 31. oktobrom je bil na delovnem obisku dr. Viktor Oudovenko z Max-Planck-Instituta v Stuttgartu.
  2. Dr. Stefan Schuster, sodelavec Max Delbrückovega centra, Berlin-Buch, Nemčija, priznani strokovnjak na področju matematičnega modeliranja biokemijskih sistemov, je bil dne 27.10.1997 na obisku. V sklopu obiska je imel predavanje z naslovom "Mathematical modelling of the control of biochemical systems".
  3. V okviru mednarodnega sodelovanja Proteus med Slovenijo in Francijo je bil na IJS med 10. in 22. 11.1997 g. Valery Bourny z Univerze v Amiensu. Med obiskom je med drugim izvajal optične meritve.
  4. Prof. dr. Stephen H. White z Oddelka za biofiziko in fiziologijo kalifornijske univerze, je bil med 7. in 12. decembrom na delovnem obisku. V sklopu obiska je imel predavanje "Protein folding on membranes: mechanism of the induction of secondary structure".
  5. Prof. dr. Dubravko Tadić in dr. Srečko Žganc z Oddelka za teoretično fiziko, PMF, Zagreb, sta v mesecu decembru obiskala IJS. Obisk je bil načrtovan v okviru slovensko-hrvaškega projekta Šibki semileptonski in neleptonski razpadi. Z njima odsek sodeluje pri problematiki šibkih razpadov (c bariona.


Odsek za fizikalno in organsko kemijo (K-3)

  1. 1. Med 1. in 4.12.1997 so odsek obiskali prof. dr. Mauro Causa, prof. dr. Genaro Mentasti in dr. Orfeo Berbinati z Univerze v Torinu, Italija. Namen obiska je bil pregled rezultatov letošnjih skupnih raziskav in priprava programa za naslednje leto. V sklopu obiska je imel prof. Causa predavanje v okviru odsečnih seminarjev na temo uporabe kvantne kemije pri obravnavi reakcij na površinah trdnih snovi.
  2. Prof. dr. Nikola Kallay in dr. Davor Babič, Sveučilište u Zagrebu, PMF-Fizikalno kemijski zavod, sta bila 3. in 4. decembra gosta odseka. Obisk v okviru slovensko -hrvaškega projekta je bil namenjen pregledu prvih rezultatov skupnih raziskav pri modeliranju adsorpcije svinca na geotitu. Prof. Kallay je imel na odseku tudi predavanje o elektrokinetičnih meritvah pri raziskavi adsorpcije svinca v koloidnih suspenzijah.
  3. V okviru madžarsko-slovenskega sodelovanja sta bila na obisku med 8. in 20.12.1997 dr. Pavel Szerbin, Frederic Joliot National Research Institute of Radiobiology and Radiology, Budimpešta, in Istvan Csyge, ATOMKI Nuclear Research Institute, Debrecen. Med obiskom sta se udeležila meritev radona v zraku in vodah nekaterih toplic ter Postojnski jami, analiz detektorjev, interkomparacijskih meritev radona v RUŽV in pri pripravi programa dela in obiskov za naslednje leto.
  4. Prof. dr. Alan Appleby, direktor radonskega programa na Univerzi Rutgers, New Brunswick, Ney Jersey, ZDA, je svoj "sabatical" v času od 6.9. do 21.12.1997 porabil za delo v odsečnem radonskem laboratoriju na raziskavah radona v delovnem in bivalnem okolju. S seboj je prinesel detektorje na osnovi optičnih vlaken, ki jih razvija zadnjih nekaj let.


Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo (K-1)

  1. 1. 13. in 14.10.1997 je bil na delovnem obisku dr. Wolfgang Rohde, BASF, Ludwigshafen. Obisk je bil namenjen pregledu rezultatov raziskav, ki jih odsek opravlja že tretje leto za ta nemški koncern. Med obiskom so tudi pripravili pogodbo za raziskave v naslednjem letu.
  2. V okviru vsakoletnega, letos že tretjega Festivala slovenske znanosti (Cankarjev dom, 14. do 17.10.1997) je odsek predstavil Šolo eksperimentalne kemije, ki je namenjena dijakom srednjih šol. Tečaji v okviru te šole potekajo že od leta 1992. Slovenska znanstvena fundacija, ki organizira festival je poleg Ministrstva za šolstvo in šport eden izmed sofinancerjev šole.
  3. Med 4. in 7. decembrom je bil v okviru slovensko-nemškega projekta na delovnem obisku dr. Horst Borrmann z Max-Planck Instituta iz Stuttgarta.
  4. Prof. dr. Rüdiger Mews z Univerze v Bremnu, je bil od 27. do 31.10.1997 na delovnem obisku. Obisk je bil v sklopu slovensko-nemškega projekta "Lanthanoid-Hexafluoro-arzenate".


Odsek za keramiko (K-5)

  1. 1. 29.10.1997 je bil na obisku dr. Walter Smetana s Tehniške univerze na Dunaju. Namen obiska so bili pogovori o sodelovanju na področju debeloplastne tehnologije in materialov.
  2. Dr. Andris Sternberg, Institut za fiziko trdne snovi, Riga, je bil med 15. in 17.11.1997 gost odseka. Med obiskom so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju.
  3. Od 15. do 19. novembra 1997 je IJS obiskal dr. Aristides Noumidis, Forschungszentrum Jülich, Nemčija. Obisk je bil namenjen sodelovanju na projektu "Solid oxide fuel cells", ki poteka v okviru slovensko-nemškega znanstvenega sodelovanja.
  4. Odsek je 28. novembra 1997 obiskal dr. Klaus Reichmann, Technical University Graz. Med obiskom je imel predavanje z naslovom "Thin film investigation by atomic force microscopy".


Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2)

  1. Od 24. do 26.11.1997 je bil na IJS prof. dr. Jerome L. Duggan, University of North Texas, Denton, ZDA. Prof. Dugan je prišel na ogled novega pospeševalnika in pogovore o sodelovanju. Je eden vodilnih strokovnjakov s področja uporabe nizkoenergijskih pospeševalnikov za raziskave in aplikacije.


Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev (F-9)

  1. Dne 27.10.1997 je IJS obiskal prof. dr. Hermann Kolanoski iz DESY, IfH Zeuthen, Nemčija. Na IJS je prišel kot član za zagovor doktorske disertacije.
  2. 14.11.1997 je IJS obiskal vodja kolaboracije CPLEAR prof. P. Pavlopoulos, CERN, Ženeva, Švica. Namen obiska je bil zagovor doktorske disertacije.


Odsek za fiziko trdne snovi (F-5)

  1. 29.10.1997 je bil na obisku g. Youn-Soo Rah, direktor "Korea Trade Center" v Ljubljani. Ogledal si je potek osnovnih in aplikativnih raziskav na odseku.
  2. G. Jean-Pierre Depuydt, sodelavec podjetja Sicover Industries iz Anicha, Francija, je bil dne 30.10.1997 na obisku. Namen obiska je bilo sodelovanje na področju uporabe tekočih kristalov.
  3. Med 4.11. in 6.12.1997 je bil na obisku strokovnjak za optiko in lasersko spektroskopijo dr. Sergej Ivanovič Nikitin s Kazan State University, Department of Quantum Electronics and Radiospectroscopy, Kazan, Tatarstan, Ruska federacija. Sodeloval je pri razvoju laserskih materialov ter njihovi karakterizaciji z elektronsko spinsko resonanco ter optično spektroskopijo.
  4. Gost Oddelka za fiziko FMF in odseka F-5 je bil med 29. in 31.10.1997 prof. dr. Claudio Zannoni, Dipartamento di Chimica Fisica ed Inorganica, Universita di Bologna, Italija. Na odseku je imel predavanje z naslovom "Gay Berne liquid crystals: a growing family".
  5. V okviru slovensko-nemškega sodelovanja na področju raziskav evkriptita z mikroskopiranjem, je bil med 4. in 7. decembrom 1997 na obisku g. J. Birkenstock, sodelavec prof. dr. Horsta Böhma z Universität Mainz, Geowissenschaften, Mainz, Nemčija.
  6. Dne 11.12.1997 je IJS obiskal dr. Davor Kirin z Instituta "Ruđer Bošković" iz Zagreba. V okviru rednih seminarjev je imel predavanje o "Raman study of structural phase transitions in methylmercury (II) halides CH3HgX; X=Cl, Br, I".
  7. Prof. dr. G. Denardo, Mednarodni center za teoretsko fiziko v Trstu, je bil 6.11.1997 na pogovorih o nadaljnjem programu dela sodelovanja.
  8. Dr. Viktor Kabanov, Frank Laboratory of Neutron Physics, Joint Institute for Nuclear Research, Dubna, Rusija, je od 16. junija do 16. decembra 1997 sodeloval pri raziskavah na področju teorije fulerenov in superprevodnikov.
  9. V okviru mednarodnega sodelovanja na področju fizike tekočih kristalov je bil med 10. in 22.11.1997 na obisku g. Valery Bourny, Laboratoire de Physique de la Matiere Condensee, Universite de Picardie, Amiens, Francija. Na IJS je opravil meritve dvolomnosti in sipanja svetlobe na antiferoelektričnih tekočih kristalih.
  10. Med 16.11. in 30.11.1997 je bil na obisku prof. dr. Ljubisav Novaković, Zavod za fiziku, Univerzitet Svetozar Marković, Kragujevac, ZRJ. Namen obiska je bil študij magnetizma v substancah tipa TDAE-C60.
  11. Prof. dr. Kenji Kitamura, National Institute for Research in Inorganic Materials, Tsukuba Science City, Japonska, je bil med 15. in 17.11.1997 na razgovorih o sodelovanju na področju novih materialov za aplikacije v optičnem spominu.
  12. Gost odseka je bil v dneh 21. do 28. novembra 1997 prof. dr. Jose Marcos A. Fgueiredo, Universidade Federal de Minas Gerais, Departamento de Fisica, Belo Horizonte, Brazilija. Obisk je bil namenjen sodelovanju na področju raziskav tekočih kristalov.
  13. Od 30.11.1997 do 6.12.1997 je bil na obisku dr. Bogdan Kotur z Univerze v Lvovu, Ukrajina. Dr. Kotur je priznan strokovnjak za strukturno sistematizacijo in se ukvarja predvsem s spojinami skandija. Obisk je bil namenjen načrtovanju daljšega sodelovanja pri STM-raziskavah zlitin skandija.
  14. Dr. K. L. Ngai, Naval Research Laboratory, Washington, DC, ZDA, je bil med 6. in 9.12.1997 gost odseka. Imel je predavanje o relaksaciji v materialih z nelinearnimi interakcijami.


Odsek za reaktorsko tehniko (R-4)

  1. Ga. Ana Gomez-Cobo z Mednarodne agencije za atomsko energijo, znanstveni koordinator mednarodnega raziskovalnega projekta, v okviru katerega sodeluje odsek s projektom "Allowed outage time for test and maintenance - Optimisation for safety", je bila v mesecu novembru na delovnem obisku.


Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij (CT3)

  1. 10. novembra 1997 so IJS obiskali prof. dr. John Fox, Imperial Cancer Research Fund, London, prof. dr. Peter Hammond, Brunel University in dr. David Pearce, DFFKI, Saarbrücken. Sodelovali so na seminarju "Biomedical applications of computational logic and machine learning.


Center za energetsko učinkovitost (CEU)

  1. G. Mark van Wees z Instituta fuer Energiewirtschaft und Rationelle Energieanwendung, Stuttgart, Nemčija, je med 27. in 30. oktobrom 1997 sodeloval na bilateralnem projektu "Tools for Energy Planning in Demand Side Management.
  2. Dne 10.11.1997 je bil na poslovnem obisku zaradi trženja novih projektov g. Colin McNaught, Energy Technology Support Unit, Harwell, Velika Britanija. Z njim je center že sodeloval na dveh projektih v okviru programa PHARE.
  3. 29.9.1997 je bil na obisku dr. Alfred Voss z Instituta für Energiewirtschaft und Rationelle Energieanwendung, Stuttgart. Z njim center sodeluje na bilateralnem projektu Tools for Energy Management. Med obiskom je imel dr. Voss v Državnem svetu predavanje z naslovom "Od Ria do Kyota: Politike do klimatskih sprememb in strategija zmanjševanja emisij plinov tople grede v Nemčiji".

Odsek za inteligentne sisteme (E-8)

  1. 10. in 11. novembra 1997 so IJS obiskali prof. dr. John Fox, Imperial Cancer Research Fund, London, prof. dr. Peter Hammond, Brunel University in dr. David Pearce, DFKI, Saarbücken. Prof. Fox in Hammond sta predavala na seminarju Biomedical applications of computational logic and machine learning, ki ga je odsek organiziral 11. novembra na Bledu v sodelovanju z evropsko mrežo odličnosti COMPULOG Net. Ta mreža, katere koordinator je dr. David Pearce, je seminar tudi finančno podprla.


Odsek za reaktorsko fiziko (R-1)

  1. V okviru slovensko-makedonskega projekta "Detekcija sončnih nevtrinov s talijevimi minerali" je bila med 12.11. in 6.12.1997 na obisku mag. Ana Layaru z Univerze v Skopju.
  2. Dr. S. Ganesan z Bhabha Atomic Research Centre, Trombay, Indija, je bil od 29.11. do 2.12.1997 na delovnem obisku. Obisk je bil v sklopu sodelovanja z doc. dr. A. Trkovom na MAAE projektu. V času obiska sta pripravila materiale za IAEA Consultants Meeting.
  3. V skladu s Sporazumom o izmenjavi raziskovalcev med Japan Society for the Promotion of Science in MZT je bil med 24.11. in 10.12.1997 na obisku dr. Hironobu Yanagie z University of Tokyo.


Odsek za digitalne komunikacije in mreže (E-6)

  1. 1. Prof. dr. Harald Kosch z Instituta za informatiko Univerze v Celovcu je 3.12.1997 obiskal odsek, kjer je imel predavanje z naslovom "Selected topics of parallel database technology".
  2. 4. in 5. decembra 1997 je bil na obisku prof. dr. Nikola Rožič, redni profesor in predstojnik katedre za telekomunikacije na splitski Fakulteti za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo. Na odseku je imel predavanje o Uvajanju novih storitev v javna telekomunikacijska omrežja. Poleg tega so v sklopu obiska sestavili predlog projekta v okviru slovensko-hrvaškega sodelovanja na področju tematskih storitev.


Odsek za kemijo okolja (O-2)

  1. Dne 3.11.1997 sta odsek obiskala prof. dr. R. Ferrara z Univerze v Pisi in dr. S. Covelli z Univerze v Trstu. Namen obiska so bili razgovori o izvajanju in pripravi projekta EU MAST v letih 1998/99 in meritev v Tržaškem zalivu.
  2. Dr. V. Coffin z Instituta za okoljske študije, VRIJE, Univerza v Amsterdamu, je bil na obisku 7.11.1997. Med obiskom so se pogovarjali o sodelovanju in pripravi projekta EU Standard measurement and testing program" ter PHARE programa za postavitev sistema kakovosti v Sloveniji in drugih srednjeevropskih državah.
  3. Med 16. in 29.11.1997 je odsek obiskala dr. Marina Vasconcellos z Instituta de Pesquisas Energeticas e Nucleares, Sao Paolo, Brazilija, s katerim odsek sodeluje že vrsto let na področju analitike živega srebra. Med obiskom je gostja predavala o "Mercury contamination in the Amazon Region, Brazil".
  4. Prof. dr. Paolo Zatta, CNR Center on Metalloproteins, Department of Biology, University of Padova in dr. Mario Andriani, General Hospital Dolo, Benetke, s katerima odsek sodeluje v okviru dveh evropskih projektov, sta bila 25. in 26. novembra 1997 gosta IJS. Med obiskom sta imela predavanji, pogovarjali pa so se o delu na skupnih projektih.