65-on.gif (565 bytes)

STEFANOVI DNEVI
Zlati znak Jožefa Stefana
Nagrajenci
Obisk predsednika vlade Republike Poljske
Predavanja
Podelitev institutskih priznanj mladim raziskovalcem
Razstava

 

 

 

Iz govora direktorja Instituta "Jožef Stefan" ob svečani podelitvi zlatih znakov

Zopet je leto naokoli, in zbrali smo se, da počastimo dosežke mladih doktorjev znanosti. To pot že šestič podeljujemo Zlati znak Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate, ki so bili podeljeni v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. V tem tednu Stefanovih dni je današnji dan še poseben. Tega dne se je rodil veliki fizik Jožef Stefan, po katerem ponosno nosi ime naš institut. Jožef Stefan ni bil le fizik in znanstvenik, pač pa tudi pesnik in publicist, kar kaže njegovo širino in razgledanost. Tudi naš institut se ukvarja z različnimi vejami znanosti in je, kot danes rečemo, interdisciplinaren.

Pred petimi leti smo na današnji dan izgubili tudi našega ustanovitelja in prvega direktorja ter častnega člana profesorja Antona Peterlina. Profesor Peterlin se je že ob ustanovitvi 1949. leta zavedal, da slovenski narod za svoj razvoj in obstoj potrebuje najboljše in mednarodno primerljivo znanje, ki ga bo mogoče uporabiti za reševanje najtežjih znanstvenih in tehnoloških problemov. Tako so bili postavljeni zdravi temelji za nadaljnji razvoj instituta.

V 49-tih letih se je razvil institut v uspešno in mednarodno uveljavljeno raziskovalno ustanovo. Ustanovo, ki gradi svojo politiko dosledno na strokovnosti, znanju in povezovanju. Te povezave predstavljajo nove perspektive na področjih informacijskih tehnologij, biotehnologij, materialov, zdravja in okolja, da posebej ne poudarjam osnovnih znanj. Vse to pa je, to sem trdno prepričan, tudi pomembno za naš nacionalni razvoj in obstoj. V tem smislu so današnja priznanja prerasla okvir našega instituta, saj jih podeljujemo mladim, uspešnim in perspektivnim znanstvenikom vse Slovenije.

 

STEFANOVI DNEVI

Na Institutu "Jožef Stefan" smo letos ob obletnici rojstva Jožefa Stefana že šesto leto zapored podelili ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA na osrednji prireditvi v okviru že tradicionalnih DNEVOV JOŽEFA STEFANA, ki so letos potekali med 23. in 27. marcem.

Institut "Jožef Stefan" nosi ime po slavnem slovenskem fiziku in edinem Slovencu, po katerem je dobil ime kak fizikalni zakon - Stefanov zakon o sevanju. Institut se je v devetinštiridesetih letih obstoja razvil iz Fizikalnega instituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti pod vodstvom prof. Antona Peterlina v vodilno znanstveno-raziskovalno ustanovo v Sloveniji, ki pokriva širok spekter osnovnih, razvojnih in uporabnih raziskav na različnih področjih naravoslovno-matematičnih, tehničnih, medicinskih in biotehničnih ved. Pridobljena znanja so velikega pomena za razvoj modernih področij, kot so informacijske tehnologije, biotehnologija, materiali, ekologija in druga.

Program prireditev letošnjih Stefanovih dni smo pričeli s predavanjem prof. dr. Roberta Zorca in z odprtjem razstave akademskega slikarja in grafika Franceta Miheliča. Stefanove dni sta s predavanji obogatila tudi doc. dr. Borut Geršak in prof. dr. Carlo Rizzuto. Predavateljem smo ob tej priložnosti podelili institutske plakete. Osrednja prireditev je bila podelitev zlatih znakov Jožefa Stefana. Zelo odmevne dogodke smo sklenili s podelitvijo priznanj mladim raziskovalcem in obiskom predsednika vlade R Poljske g. Jerzy-ja Buzek-a.

Marincek.JPG (30079 bytes)

 

 

ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA

Institut vsako leto podeli največ tri nagrade Zlati znak Jožefa Stefana, s katerimi želi vzpodbuditi mlade ljudi k še večji zavzetosti na znanstveno-raziskovalnem področju, kar je tudi svojevrsten poziv odgovornim ljudem v gospodarstvu, da to znanje čim učinkoviteje uporabijo. Zlati znak podeljuje IJS avtorjem najodmevnejših doktoratov doma in v tujini, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih iz naravoslovno-matematičnih, tehničnih, medicinskih in biotehničnih ved. Nagrade podeljuje Odbor za zlati znak Jožefa Stefana, ki ga sestavljajo ugledni raziskovalci SAZU, slovenskih univerz in inštitutov. Odbor odloča o izbiri kandidatov za podelitev zlatega znaka Jožefa Stefana na podlagi javnega razpisa.

Zlati znak Jožefa Stefana je zlat kovanec, ki ima na eni strani relief glave Jožefa Stefana, na drugi pa ime nagrajenca, zaporedno številko znaka in datum podelitve. Vsak nagrajenec prejme poleg zlatega znaka tudi listino o podelitvi nagrade in simbolično denarno nagrado.

Letošnji dobitniki zlatega znaka so: dr. Tomaž Mertelj, dr. Tomaž Prosen in dr. Matjaž Valant.

Podelitev priznanj je potekala na Ljubljanskem gradu. Na slavnostni podelitvi so se zbrali pomembni predstavniki slovenskega kulturnega, znanstvenega in političnega življenja, dr. Boris Frlec, zunanji minister, dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo, prof. dr. France Bernik, predsednik SAZU, prof. dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze v Mariboru, ga. Vika Potočnik, ljubljanska županja. Prisotne je pozdravil direktor instituta prof. dr. Vito Turk. Slavnostni govor je imel minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček. O delu odbora za zlati znak je govoril prof. dr. Boštjan Žekš, priznanja pa je podelil direktor IJS prof. dr. Vito Turk. V kulturnem programu sta nastopili mezzosopranistka Sabira Hajdarović in igralka Polona Vetrih. Podelitev je bila sklenjena s sprejemom v grajskih prostorih.

Zlatiznak.JPG (12410 bytes)Podeli.JPG (24951 bytes)Polona.JPG (10962 bytes)

 

 

dr. TOMAŽ MERTELJ

Mertelj.JPG (21230 bytes)

Štirinajsti Zlati znak Jožefa Stefana za uspešnost in odmevnost doktorskega dela "Vpliv dopiranja na optične fonone v visokotemperaturnih superprevodnikih" na predlog prof.dr. Dragana Mihailovića.

Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjal 17. januarja 1996 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Visokotemperaturni superprevodniki so v zadnjem obdobju izredno aktualno področje raziskav, deloma zaradi njihove uporabnosti, deloma pa zaradi fundamentalnih problemov pri razumevanju mehanizma superprevodnosti. Kljub velikemu številu raziskovalcev, ki se ukvarjajo s to problematiko, je ostala sama elektronska struktura v teh sistemih neznana, čeprav pomeni osnovo za razumevanje pojava visokotemperaturne superprevodnosti in za doseganje superprevodnih lastnosti pri še višjih temperaturah. Kljub velikim naporom ni bilo možno ugotoviti, ali so elektroni v osnovnem stanju lokalizirani ali ne. Dr. Tomaž Mertelj je v svojem doktorskem delu z novo eksperimentalno metodo za opazovanje relaksacije s svetlobo vzbujenih elektronov v superprevodniku, ki sloni na ramanskem sipanju z ultra hitrimi sunki, na osnovi temperaturne odvisnosti elektronske relaksacije ugotovil, da so elektronska stanja, po katerih poteka relaksacija, nedvomno lokalizirana. Uvedel je tudi teoretski model za opis relaksacije, ki temelji na preskakovanju lokaliziranih elektronov, in pokazal, da se tako dobljene teoretske napovedi dobro ujemajo z rezultati meritev.

Osnovni pomen doktorskega dela dr. Mertlja je na eni strani v novi eksperimentalni metodi za študij dinamičnih pojavov v snovi, po drugi pa, kar je za fiziko superprevodnikov izjemno pomembno, v tem, da mu je uspelo eksperimentalno dokazati obstoj lokaliziranih elektronov v visokotemperaturnih superprevodnikih, saj o tem do sedaj ni bilo nikakršnih podatkov in je veljalo mnenje, da so te spojine kovine. Delo dr. Mertlja je v celoti spremenilo pogled na visokotemperaturne superprevodnike, kar ima neposredne posledice za razumevanje pojava superprevodnosti.

Rezultati doktorskega dela dr. Mertlja in rezultati s to tematiko povezanih raziskav so bili objavljeni v enajstih člankih v uglednih znanstvenih revijah in predstavljeni na več mednarodnih konferencah, tudi v obliki vabljenih predavanj. Odmevnost teh del je velika, saj so jih drugi avtorji citirali 51-krat, osnovni rezultati pa so posebej poudarjeni tudi v novejših preglednih člankih in knjigah o visokotemperaturni superprevodnosti.

Tomaž Mertelj je rojen na Jesenicah 4.9.1965. Osnovno šolo je končal v Kranjski Gori ter nadaljeval šolanje na Tehniški in metalurški srednji šoli na Jesenicah. Med šolanjem je uspešno sodeloval na republiških tekmovanjih iz fizike. Po srednji šoli se je vpisal na Oddelek za fiziko, kjer je leta 1989 diplomiral. Za diplomsko delo z naslovom Krajšanje svetlobnih sunkov s pomočjo optičnega vlakna je prejel fakultetno Prešernovo nagrado.

Podiplomski študij je nadaljeval kot mladi raziskovalec na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo na smeri Fizika trdne snovi. Raziskovalno delo v okviru podiplomskega študija na področju optične spektroskopije kupratnih superprevodnikov je opravljal v sodelovanju s skupino prof. dr. Dragana Mihailovića na Institutu Jožef Stefan. V letih 1990-92 je sodeloval tudi z Mednarodnim centrom za teoretično fiziko v Trstu na Experimental Workshop on High Temperature Superconductors and Related Materials (Basic Activities), najprej kot udeleženec, kasneje pa kot inštruktor.

Magistriral je leta 1993 pod mentorstvom prof. dr. Dragana Mihailovića. Naslov magistrskega dela je Korelacije med kritično temperaturo, frekvencami "kisikovih" fononov in medatomskimi razdaljami v superprevodniku (Tl0.5Pb0.5)Sr2(Ca1-yYy)Cu2O7 kot funkcija dopiranja. Eksperimentalno delo pod mentorstvom prof. dr. Dragana Mihailovića je nadaljeval z raziskavami dinamike fotovzbujenih nosilcev naboja v kupratnih superprevodnikih v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in leta 1996 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. Rezultate svojega dela je s soavtorji objavil v več uglednih mednarodnih strokovnih revijah in zbornikih.

Po končanem doktorskem študiju nadaljuje eksperimentalne raziskave na področju časovno razločljive optične spektroskopije kupratnih superprevodnikov in sorodnih materialov.

 

 

dr. TOMAŽ PROSEN

Prosen.JPG (21230 bytes)

Petnajsti Zlati znak Jožefa Stefana za uspešnost in odmevnost doktorskega dela "Kvantna Poincaréjeva preslikava" na predlog prof.dr. Marka Robnika.

Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjal 27. junija 1995 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Doktorsko delo dr. Prosena je s področja nelinearne dinamike. To je sorazmerno mlada znanstvena disciplina fizike, ki je izrazito interdisciplinarna in se ukvarja s pojavi v na videz preprostih sistemih z le nekaj sestavnimi deli, kompleksnost in kaotičnost sistemov pa je posledica nelinearnih dinamičnih lastnosti. Veda posega na področja matematike, fizike, astronomije in astrofizike, kemije, biologije in ekologije, fiziologije, tehnologije in tehnike, ekonomije in celo sociologije. Povsod na teh področjih namreč najdemo relativno preproste sisteme, za katere pa se po podrobni dinamični analizi izkaže, da se vedejo kaotično in zato nepredvidljivo, čeprav so deterministični, kar pomeni, da so zakonitosti njihovega gibanja in razvoja natančno določene in znane. Klasični primer je problem treh gravitacijsko vezanih teles, kar je prvi pokazal v začetku tega stoletja Henri Poincaré in kar lahko smatramo za začetek nelinearne dinamike, ki pa je v polni meri zaživela šele z razvojem računalniške tehnologije.

Prosenovo doktorsko delo je pomemben in originalen prispevek k razvoju nelinearne dinamike in kvantnega kaosa, ki se ukvarja z vplivom kvantnih pojavov v sistemih, ki se kot klasični vedejo kaotično. Dr. Prosenu je uspelo metodo Poincaréjeve preslikave, ki je nepogrešljivo orodje pri študiju klasičnega kaosa, posplošiti, najprej semiklasično, potem pa še eksaktno kvantno. Njegova metoda je bolj splošna kot tiste, ki so jih sočasno predložili drugi raziskovalci na tem področju, ki dr. Prosenu priznavajo njegov prispevek, kar se kaže tudi v citiranju njegovih del. Iz samega doktorskega dela izhaja pet objavljenih del, ki so bila do sedaj enajstkrat obširneje citirana, celoten opus dr. Prosena, ki je v celoti povezan s tematiko doktorskega dela, pa obsega skoraj trideset del, ki imajo okoli 150 citatov.

Tomaž Prosen se je rodil 6.aprila 1970 v Kranju. Od otroštva živi v Cerkljah na Gorenjskem in je tam tudi obiskoval osnovno šolo. Za fiziko ga je navdušil učitelj Bogdan Sušnik, ki ga je z veliko vnemo in uspehom pripravljal tudi na tekmovanja. Zaradi izrazitega zanimanja za fiziko odločitev o nadaljnjem šolanju ni bila težka.

Leta 1984 se je vpisal na naravoslovno-matematično smer Gimnazije v Kranju. V tem času se je uspešno udeleževal srednješolskih tekmovanj iz fizike, matematike in kemije. Že po končanem tretjem letniku je opravil ustrezne diferencialne izpite in se leta 1987 predčasno vpisal na Oddelek za fiziko, Univerze v Ljubljani. Študij ga je zelo navdušil in ves prosti čas je porabil za samostojno in neobvezno reševanje teoretičnih fizikalnih problemov, za kar se je pogosto zatekal k računalniškim simulacijam. Najbolj ga je pritegnilo dokaj novo področje nelinearne dinamike, ali kot ga radi imenujemo, teorija kaosa. Pod mentorstvom prof. dr. Marka Robnika je s tega področja leta 1991 tudi diplomiral. Za diplomsko delo na temo transporta energije v verigi kaotičnih oscilatorjev je dobil fakultetno Prešernovo nagrado.

Istega leta se je vpisal na podiplomski študij na Oddelku za fiziko v Ljubljani in hkrati dobil mesto mladega raziskovalca v Centru za uporabno matematiko in teoretično fiziko na Univerzi v Mariboru, ki ga vodi prof. Robnik, eden vodilnih znanstvenikov na področju kaosa. Pod njegovim mentorstvom je začel uspešno znanstveno delo, predvsem na področju kvantne mehanike kaotičnih sistemov, t.i. kvantnega kaosa. Leta 1993 je magistriral z nalogo na temo statističnih lastnosti matričnih elementov v kvantnih kaotičnih sistemih, leta 1995 pa je zagovarjal doktorsko disertacijo, v okviru katere je konstruiral kvantno Poincaréjevo preslikavo. Po doktoratu je dobil štipendijo za polletno izpopolnjevanje v Parizu, na matematičnem inštitutu Henri Poincaré.

 

 

dr. MATJAŽ VALANT

Valant.JPG (21230 bytes)

Šestnajsti Zlati znak Jožefa Stefana za uspešnost in odmevnost doktorskega dela "Mikrovalovna dielektrična keramika na osnovi spojin s perovskitno in njej podobno kristalno strukturo" na predlog prof. dr. Draga Kolarja in dr. Danila Suvorova.

Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjal 30. novembra 1995 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Dr. Valant obravnava v svojem doktorskem delu sintezo in karakterizacijo strukturnih in dielektričnih lastnosti keramičnih materialov, dobljenih z dopiranjem trdnih raztopin barijevega titanata in oksidov nekaterih redkih zemelj. Dopant bizmut se vgrajuje le na določena mesta ionov redkih zemelj v okviru meja topnosti v trdnih sistemih. Ta ugotovitev omogoča vnaprejšnjo določitev količine potrebnega dopanta za doseganje optimalnih dielektričnih lastnosti v območju visokih frekvenc. Metoda dobivanja optimiziranih visokodielektričnih materialov za potrebe konstrukcije novodobnih miniaturiziranih komponent mikrovalovnih naprav pa je zelo pomemben praktični dosežek doktorskega dela. Bistvena sestavina dela je tudi postavitev usklajenega kompleksnega sistema večmetodne karakterizacije produktov sinteze, ki je omogočil zelo natančno kontrolo številnih parametrov, ki določajo uporabnost. Poleg sistemov na podlagi barijevega titanata je dr. Valant raziskoval tudi keramike v sistemu lantanovega titanata in aluminata.

Delo je primer raziskovalne poti, ki vodi od postavljanja spoznanj o zvezi med kemijsko-strukturnimi zakonitostmi in fizikalnimi lastnostmi snovi do razvoja materialov z ostro določenimi lastnostmi, ki jih zahteva konstrukcija novih ali izpopolnjenih naprav v okviru visokih tehnologij.

Iz disertacije izvira 10 člankov v kvalitetnih revijah, 8 prispevkov pa je bilo objavljenih v zbornikih. Članki so citirani 17-krat. Uspešnost dela potrjuje evropski patent in uvedena proizvodnja v podjetju KEKO (Žužemberk) ter zanimanje za prodajo licenčnih pravic tujemu partnerju.

Matjaž Valant je bil rojen 4. 1. 1967 v Celju. Tam je tudi obiskoval Osnovno in Srednjo kemijsko šolo. Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani je vpisal študij kemije. V drugi polovici študija je izbral smer anorganska kemija in ob zaključku opravil diplomsko delo na Odseku za keramiko na Institutu "Jožef Stefan".

Tako njegovo magistrsko kot tudi doktorsko delo je bilo posvečeno raziskavam visokodielektričnih mikrovalovnih materialov, uporabnih predvsem v sodobnih telekomunikacijskih sistemih. Njegovo delo je zahtevalo raziskave strukturnih, kemijskih in dielektričnih lastnosti trdnih raztopin barijevih redkozemeljskih titanatov in spojin s podobno kristalno strukturo, kot je na primer lantan titanat. V okviru raziskav visokodielektrične keramike so bila pridobljena nova temeljna znanja iz kemije titanatov, prav tako pa tudi razvita nova vrsta visokodielektrične mikrovalovne keramike, ki ji je bil dodeljen mednarodni patent, skupaj z industrijskim partnerjem KEKON pa je bila uvedena v proizvodnjo. Matjaž Valant je leta 1994 opravil enomesečno specializacijo pod vodstvom dr. Tyke Negas-a v Trans-Tech, Inc., Adamstown, ZDA, kar mu je omogočilo, da je del doktorske disertacije usmeril tudi v razvoj sodobnega in avtomatiziranega merilnega sistema za določitev mikrovalovnih dielektričnih lastnosti.

Sedaj raziskuje v okviru podoktorskega projekta korelacijo med strukturnimi in dielektričnimi oziroma feroelektričnimi lastnostmi materialov s perovskitno in piroklorno strukturo. V letu 1998 izvaja svoje raziskave kot gostujoči raziskovalec na University of Pennsilvania, Philadelphia, ZDA.

 

 

 

OBISK PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE POLJSKE

Dne 26. marca 1998 smo sklenili letošnje Stefanove dneve z obiskom predsednika vlade Republike Poljske gospoda Jerzy-ja Buzek-a. Institut "Jožef Stefan" je obiskal na lastno željo v sklopu obiska v Sloveniji. Sprejel ga je direktor prof. dr. Vito Turk. Med kratkim obiskom se je sestal z vodji odsekov, ki so mu predstavili raziskovalno delo. Ogledal si je laboratorije Odseka za biokemijo in molekularno biologijo ter Odseka za keramiko. Ob tej priložnosti je prejel institutsko plaketo in se vpisal v knjigo pomembnih gostov instituta.

Poljak.JPG (21902 bytes)Poljak2.JPG (82066 bytes)

 

 

 

PREDAVANJA

 

Prof. dr. Robert Zorec

MOLEKULARNA CELIČNA FIZIOLOGIJA IN EKSOCITOZA

Prof. dr. Robert Zorec z Inštituta za patofiziologijo Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani, je diplomiral in magistriral s področja bioloških znanosti, doktorat medicinskih znanosti pa si je pridobil leta 1986 na področju nevrofiziologije. Od leta 1992 je redni profesor. Je član Slovenskega fiziološkega društva, Društva biofizikov Slovenije, Physiological Society iz Velike Britanije in Biophysical Society iz ZDA. Leta 1991 je prejel nagrado sklada Borisa Kidriča, leta 1997 pa državno nagrado za vrhunske dosežke v nevroendokrinologiji.

Zorc.JPG (12196 bytes)

Dne 23.3.1998 je na Institutu "Jožef Stefan" predstavil področje molekularne celične fiziologije in eksocitoze:

V naslednjem desetletju bomo poznali celotni človeški genom. Zaporedja že znanih genov kažejo izredno visoko stopnjo redundantnosti (sorodnosti v zaporedju). Temeljno vprašanje za naslednje tisočletje bo ugotoviti delovanje produktov teh genov v normalnih in patoloških razmerah. Raziskave vloge beljakovin na ravni celice (molekularna celična fiziologija) bodo pri tem vodilne. Namen predavanja je bil obravnavati enega od univerzalnih mehanizmov evkariontskih celic, eksocitozo. To je zlitje membranskega mešička s celično membrano. Ta ključni dogodek transporta snovi z mešički uravnava desetine beljakovin. Vloga nekaterih je bila med predavanjem prikazana kot vzorec raziskav.

 

 

 

Doc. dr. Borut Geršak, dr. med.

SRČNA KIRURGIJA - MED ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO

Doc. dr. Borut Geršak s Kliničnega centra Ljubljana, Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, je doktoriral leta 1994. Naslednje leto je bil izvoljen za člana katedre za kirurgijo. Je eden od ustanoviteljev Združenja kirurgov Slovenije. Je član Slovenskega zdravniškega društva, Združenja kirurgov Slovenije, International College of Surgeons, International Society of Cardiovascular Surgery, Society of Thoracic Surgeons in New York Academy of Sciences.

Gersak.JPG (12196 bytes)

"Srčna kirurgija je doživela eksplozivno rast v zgodnjih petdesetih letih z uvedbo zunaj telesnega krvnega obtoka. Operacije, kot so menjave srčnih zaklopk, kirurško zdravljenje, ishemične srčne bolezni, kombinirani posegi in posegi na velikih žilah so v devetdesetih letih postale vsakdanjost. Živimo v dobi informacijske tehnologije, ki obvladuje svet, globalizaciji zdravstva in uporabi visoko zmogljivih računalniških tehnologij v zdravstvene namene. Ali bo srčni kirurgiji uspelo vsaj do neke mere ohraniti svojo "umetniško plat", ki se kaže v neprestanem sodelovanju med kirurgovimi rokami in njegovimi možgani, ki sprejemajo hitre, usodne in nepreklicne, včasih tudi intuitivne odločitve, ali pa jo bo zamenjala hladna logika robotiziranih možganov? Mogoče pa bo kombinacija obeh odprla srčni kirurgiji nova obzorja in jo ponesla preko mej človeške domišljije."

Doc. Geršak je v predavanju predstavil razvoj srčne kirurgije od samih začetkov do danes, prikazane tehnike in možnost konkretnih operacij, sodelovanje med tehniko in medicino na tem področju in s tem v zvezi poudarek na IJS in KC, trenutne smeri razvoja v srčni kirurgiji po svetu in primerjavo med nami in svetom.

 

 

 

Prof. dr. Carlo Rizzuto

TRŽAŠKI SINHROTRON ELETTRA - SODELOVANJE S SLOVENIJO DANES IN JUTRI

Prof. dr. Carlo Rizzuto, direktor inštituta "Sincrotrone Trieste", je diplomiral leta 1961 na področju fizike. Svoje znanje je izpopolnjeval na mnogih tujih univerzah v Kanadi, Angliji, Čilu in Švici. Od leta 1976 je redni profesor na Univerzi v Genovi. Je predsednik več mednarodnih znanstvenih organizacij, objavil je tudi že več kot 75 člankov v mednarodnih strokovnih revijah.

Rizzuto.JPG (12196 bytes)Znak.JPG (7549 bytes)

"Sinhrotron je pospeševalnik, ki pospešuje elektrone v krogu praktično do svetlobne hitrosti. Elektroni pri kroženju oddajo močno ultravijolično in rentgensko svetlobo, s katero raziskujemo in ugotavljamo strukturo snovi in njene elektronske lastnosti. To je zelo pomembno na najrazličnejših področjih, kot so kemija, biokemija, biologija, ekologija, medicina, farmacija, veda o materialih, fizika in druge sorodne vede. Tržaški sinhrotron Elettra je najboljši izvir ultravijolične in mehke rentgenske svetlobe na svetu. Izjemna kakovost Elettre omogoča številne vrhunske analize za osnovne, aplikativne in industrijsko usmerjene raziskave."

 

 

 

PODELITEV INSTITUTSKIH PRIZNANJ MLADIM RAZISKOVALCEM

Na Institutu "Jožef Stefan" smo letos že desetič priredili slovesnost, na kateri smo podelili priznanja IJS in Ministrstva za znanost in tehnologijo mladim raziskovalcem, ki so v preteklem letu uspešno končali svoje usposabljanje na institutu. Letos smo podelili priznanja 27 doktorjem in 20 magistrom.

Mlade raziskovalce je na podelitvi pozdravil direktor instituta prof. dr. Vito Turk, spregovoril pa jim je tudi rektor ljubljanske univerze prof. dr. Jože Mencinger. Plakete je podelil namestnik predsednika Znanstvenega sveta IJS prof. dr. Jadran Lenarčič. Podelitev je popestril nastop Slovenskega okteta.

Mladi.JPG (21806 bytes)

 

 

RAZSTAVA SLIK IN GRAFIK FRANCETA MIHELIČA

23. marca smo v avli instituta "Jožef Stefan" odprli razstavo slik in grafik Franceta Miheliča. Odprtje je popestrila glasba Gregorja Strniše v izvedbi All Capone Štrajh Tria. Dogodka so se udeležili mnogi visoki gostje, med njimi zunanji minister dr. Boris Frlec, častni član IJS, in minister za kulturo in šport g. Jožef Školjč.

Razstava Franceta Miheliča označuje njegov devetdeseti jubilej. Pogled v celotno obdobje njegovega ustvarjanja predstavlja štirideset izbranih grafičnih listov v različnih tehnikah. Ti so iz obdobja, ki ga je slikar in grafik ustvarjalno preživel na Ptuju. S tem podeželskim mestom, posajenim v siromašno, neizrazito pokrajino, je začutil sorodnost, kot v sanjah je prepoznaval težko nebo, svetlobo in zemljo, blizu so mu bili kmetje in meščani, okus vina in kruha ter pretresljiva tragika, kar vse sporočajo kurenti na njegovih slikah in grafikah. Izbrano predstavljen je tudi del opusa, ki v baladnem ozračju izpoveduje umetnikovo skoraj obsedeno prehajanje iz krajine življenja v krajino smrti: kronist, spomin na očeta, mitološke osebe in sanjsko fantastične krajine.

Lorenz.JPG (17606 bytes)Razstava.JPG (18776 bytes)Slika.JPG (33051 bytes)